sobota, 29. oktober 2016

ZAKAJ SE IZOGIBATI SLADKORJU, ČE STE DEPRESIVNI?

To, kar pojemo, ne učinkuje zgolj na fizično telo, temveč tudi na naše psihično zdravje.

Pomemben vidik uravnotežene prehrane je kontroliran vnos sladkorja. Ljudje, ki se soočajo z depresijo, anksioznostjo in drugimi duševnimi motnjami, bi morali biti na to še posebej pozorni.  



To je vidik, ki ga lahko v sodobni družbi, kljub hitremu načinu življenja, zahtevami po učinkovitosti in napredku ter hkrati negotovosti in prepuščenosti trgu, nadzorujemo. In si navzlic zunanjim pritiskom omogočimo boljše življenje.

Sladkor ne botruje zgolj številnim telesnim boleznim, temveč v enaki meri škoduje tudi našemu duševnemu zdravju. Še posebej je škodljiv za ljudi, ki že trpijo za depresijo.




Številne novejše raziskave so povezale sladkor in predelana živila (ki vsebujejo veliko sladkroja in predelane ogljikove hidrate) s povišanim tveganjem za depresijo in poslabšanjem stanja pri ljudeh s shizofrenijo.

Kako je sladkor povezan z depresijo?

1.) Velika količina zaužitega sladkorja povzroči nenaden dvig glukoze v krvi (krvnega sladkorja). Telo poskuša presežek sladkorja v krvi omejiti, zato sprosti velike količine inzulina. Nenaden dvig in padec krvnega sladkorja povzroča anksioznost, razdražljivost in depresijo.

Začaran krog: več sladkega, ko pojemo, bolj telo poskuša nadzorovati raven krvnega sladkorja, kar sproža še večjo željo po sladkem


2.)   Poleg tega, da sladkor povzroča neravnovesje inzulina in krvnega sladkorja, porablja tudi vitamin B, ki ga potrebujemo za ohranjanje dobrega razpoloženja.

Dobra ideja pri depresiji je v prehrano vnesti dodatke z vitaminom B. 

3.) Sladkor znižuje rastni hormon v možganih, imenovan možganski nevrotofni faktor ali
BDNF (ang.Brain-Derived Neurotrophic Factor), ki ga potrebujemo za proizvodnjo novih in ohranjanje zdravja že obstoječih povezav med nevroni. Nizka raven BDNF hormona je povezana tako z depresijo kot shizofrenijo. Pomanjakanje tega hormona pa razloži tudi zakaj oba sindroma sčasoma povzročita skrčenje nekaterih možganskih predelov.



 4.)  Novejše raziskave kažejo na to, da so simptomi depresije posledica vnetij v telesu, ki jih spodbuja oziroma povzroča sladkor. Kronična vnetja v telesu motijo normalno delovanje imunskega sistema in lahko vaše možgane spremenijo v kaos.


Študija, objavljena v  JAMA Psychiatry, ugotavlja, da je bilo možgansko vnetje 30 odstotkov višje pri klinično deperesivnih bolnikih. Druga študija, objavljena v isti reviji, ugotavlja, da so pacienti, ki so jemali protivnetna zdravila zabeležili tudi upad simptomov depresije.

Da so vnetja pravzaprav najpomembnejši razlog za nastanek depresije dokazuje tudi primer poporodne depresije. Ženske v zadnjem trimesečju nosečnosti imajo namreč povišano raven citokinov, ki kažejo na vnetja v telesu in takrat so tudi najbolj nagnjene k depresiji.

Povezavo med uživanjem sladkorja in psihičnimi boleznimi je potrdila tudi raziskava iz leta 2004, ki je bila objavljena v British Journal of Psychiatry. Dokazali so, da uživanje sladkorja občutno poslabša shizofrenijo. Več


KAJ PA OGLJIKOVI HIDRATI?
Znano je, da preprosti ogljikovi hidrati redijo in imajo pamanjkanje hranil. O tem so znanstveniki opravili veliko raziskav. Kakšen pa je vpliv ogljikovih hidratov na duševno zdravje?

Podobno kot sladkor tudi predelani ogljikovi hidrati (bel kruh, testenine, bel riž in večina predelane hrane) lahko poslabšajo depresijo.Ta  hrana da telesu zelo malo hranil, hkrati pa porablja B vitamin, ki ga potrebujemo za ohranjanje dobrega počutja.

Raziskovalci z Univerze Columbia so v študiji ugotovili, da nas tudi predelani ogljikovi hidrati, lahko naredijo depresivne. V študiji, v kateri je bilo udeleženih več kot 70000 žensk, so ugotovili, da višja, ko je bila raven krvnega sladkorja po vnosu predelanih žit, večje je bilo tveganje depresije. Ugotovili pa so, da velja tudi nasprotno; dieta z nižjo vsebnostjo predelanih žit znižuje tveganje depresije. Študija je bila objavljena v American Journal of Clinical Nutrition.

V drugi študiji, ki je bila objavljena v British Journal of Psychiatry, so 3500 udeležencev razdelili v dve skupini. Prvo so dali na dieto z nepredelanimi živili (zelenjava, sadje in ribe) ter drugo na dieto s predelanimi živili (sladice, ocvrta hrana, predelana žita). Po petih letih je imela skipina, ki je jedla predelano hrano za 58 % povečano možnost depresije. V skupini, ki je jedla nepredelano hrano, pa je bila možnost za depresijo 26 % manjša. 


POZOR PRI UMETNIH SLADILIH
Sladkor torej poslabša depresijo. Kaj pa umetna sladila? So boljša? Ne, sploh če že imate depresijo. V študiji z Univerze v Ohiu so pod drobnogled vzeli učinek aspartam (umetno sladilo) pri ljudeh z zabeleženo zgodovino depresijo. Prišlo je do močnega poslabšanja stanja. Celo toliko, da so razsikavo prekinili, saj so nekateri udeleženci razvili samomorsilke misli. Medtem ko aspartam ni povzročil depresije pri nedepresivnih udeležencih, pa je pri ljudeh z depresijo to še močno poslabšal. Dokazi kažejo na to, da je umetno sladilo znatno znižalo raven serotonina ali hormona sreče v možganih.

Ni se potrebno popolnoma odpovedati sladkorju, vendar pa, če ste depresivni, pomislite preden sežete po sladkem ali se vsaj ne prenažirajte s sladkarijami in belim kruhom, saj boste s tem vaše stanje le poslabšali

Kaj pomaga?

- zdrava prehrana s čim manj sladkorja
- telovadba, joga, tek
- vitamin D (sonce)
- omega 3 maščobne kisline
 - hišni ljubljenčki
- meditacija






Prava hrana do določene mere ščiti človeka pred razvojem in poslabšanjem duševnih motenj




Zanimivo je, da je veliko ljudi, ki ima klinično depresijo ali trpi za hudo obliko anksioznosti, alergičnih na sladkor ali belo moko. Morda je to le odgovor vašega telesa, ki vas želi pozdraviti?